Evidentiranje nepremičnin v katastru stavb in zemljiškem katastru

Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je v Sloveniji preko 300 tisoč nepremičnin, ki niso ustrezno evidentirane v katastru stavb. Nekatere Območne geodetske uprave so že začele pozivati lastnike stavb, za katere imajo podatke o njihovem obstoju, naj vložijo zahtevo za evidentiranje stavbe v kataster stavb. Rok, ki ga postavijo za ureditev stanja je tri mesece. V primeru neupoštevanju roka, lahko Geodetska uprava tudi sama poskrbi za vpis stavbe v kataster stavb, vendar na stroške investitorja.

Zakon o evidentiranju nepremičnin je bil sprejet leta 2006 in nepremičnine zgrajene po tem datumu so vpisane v kataster stavb, ker je to med drugim o tudi podlaga, za pridobitev hišne številke.

Problem pa še vedno nastaja na nepremičninah, zgrajenih pred letom 2006 in pa na nepremičninah, ki so bile kadarkoli dograjene oz. spremenjene.

Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/2007 – Odločba US) določa, da mora investitor v treh mesecih po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del vložiti zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, kar pa lastniki največkrat pozabijo.

Ne glede na predpise, pa je takšno evidentiranje potrebno, če želimo imeti urejen pravni status objekta. Tovrstna urejenost pa je priporočljiva ali nujna, kadar želimo npr. stavbo prodati, razdeliti solastnino, ki obstoji na stavbi, v primeru dedovanja, zgraditi prizidek k obstoječi stavbi ali zavarovanja kredita s hipoteko na stavbi.

Evidentiranje zemljišča pod stavbo, evidentiranje stavbe v kataster stavb in evidentiranje sprememb, se lahko izvede le na podlagi ustreznega elaborata, ki ga po zakonu lahko izdela le geodetsko podjetje ali projektant (2. odst. 64. čl., 4 odst. 81. čl. in 2. odst. 87 čl. ZEN) .

V kolikor vas zanima ali je status vaše nepremičnine urejen, nam lahko na elektronsko pošto info@gb-rtl.com sporočite kontaktne podatke s številko katastrske občine in številko parcele, z željo, da vam brezplačno posredujemo stanje vaše nepremičnine.

Poznate razliko med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom?

Oba izraza, tako zemljiška knjiga, kot zemljiški kataster predstavljata evidenco nepremičnin, le da je zemljiški kataster stvarna evidenca, zemljiška knjiga pa pravna evidenca nepremičnin.

Zemljiški kataster

V zemljiški kataster, ki ga vodi Geodetska uprava RS, se vpisujejo podatki o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča in podatki o lastnikih zemljišč.

Zemljiški kataster je torej evidenca, iz katere izvemo, kako veliko je določeno zemljišče, zakaj se to zemljišče uporablja (njiva, sadovnjak, gozd, stavbišče, dvorišče, …) in kje leži. Izpisek iz zemljiškega katastra oz. mapna kopija vsebuje tloris določenega zemljišča z okoliškimi zemljišči, parcelno številko, velikost in vrsto rabe zemljišča. Mapno kopijo prejmemo na Geodetski upravi RS.

Zemljiška knjiga

Zemljiško knjiga pa je javna knjiga kamor se zapisujejo lastninska pravica, zastavna pravica, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, če doba zakupa ni krajša od enega leta, predkupna in odkupna pravica ter prepoved odsvojitve in obremenitve. Zemljiška knjiga, katere vsebina je javno dostopna vsem, je temelj za pravni promet z nepremičninami, vodi pa jo okrožno sodišče na območju katerega leži nepremičnina. Če želite o neki nepremičnini izpisek iz zemljiške knjige, potrebujete katastrsko občino in parcelno številko, ki ju izveste v zemljiškem katastru.

Zdaj torej veste, kaj pomeni zemljiški kataster oziroma zemljiška knjiga.