Brezplačna številka 080 22 15 in napotki lastnikom nepremičnin za urejanje podatkov

Geodetska uprava je uvedla posebno brezplačno telefonsko številko 080 22 15. Naročanje lastnikov za urejanje podatkov registra nepremičnin na telefonski številki 080 22 15 se izvaja od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 15.30 in ob petkih od 7.30 do 14.30. V tem času so na omenjeni telefonski številki dosegljivi operaterji, ki bodo lastnika naročili na eni od lokacij geodetske uprave. Samo spreminjanje podatkov pa se bo izvajalo v delovnem času posameznih organizacijskih enot geodetske uprave. Lastnik bo termin, v katerem je naročen, prejel po elektronski pošti ali po telefonu.

Sistem naročanja za urejanje podatkov registra nepremičnin deluje od 13. januarja. Do sedaj so naročili že 1.894 oseb. Posebna številka 080 22 15 bo v uporabi od 20. januarja pa vse do 31. marca, ko se izteče rok za spreminjanje podatkov.

Lastniki nepremičnin se lahko še naprej naročajo tudi na spletu, prek aplikacije Spreminjanje podatkov o nepremičninah. Podatke urejajo s pomočjo iste aplikacije, lahko pa tudi prek vprašalnikov registra nepremičnin, elaborata geodetske storitve ali neposredno na območnih geodetskih upravah. Vpogled v podatke je možen na spletu, lahko pa na geodetski upravi na brezplačni številki 080 22 15 naročijo izpis in podatke preverijo doma. Obisk geodetskih uprav in pisarn pa je namenjen zgolj spreminjanju podatkov.

Lastniki nepremičnin morajo na način, kot je določen s predpisi o evidentiranju nepremičnin, v registru nepremičnin zagotavljati popolne in pravilne podatke o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom registra nepremičnin.

Na območnih geodetskih upravah je možno urejati podatke o lastništvu, površinah in dejanski rabi delov stavb. V primeru spremembe lastništva je potrebno priložiti pogodbo, v primeru sprememb površin skico vseh prostorov z opisom prostorov in njihovimi površinami, za spremembo dejanske rabe delov stavb pa fotografijo.

Podatke bo Geodetska uprava RS uporabila v informativnem izračunu davka na nepremičnine, ki bo lastnikom in ostalim davčnim zavezancem posredovan v februarju 2014.

[ Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije ]

Parcelacija in njene pasti

Pravilno izvedena parcelacija nam prihrani ogromno skrbi

Preden začnemo poslovati s parcelo, je potrebno urediti njene meje, kar pomeni da moramo razjasniti lastništvo in jasno določiti mejaše. Parcelacija mora biti izvedena tako, da se z njo strinjajo tudi mejaši, ki podpišejo ustrezne listine.

Parcelacija in njene pasti:

- Mejaši so neznani

Parcelacija od nas zahteva, da pred postopkom uredimo meje parcele in če so bile zadnje meritve izvajane pred letom 2001, na postopek povabimo tudi mejaše. Pred ureditvijo meje v Geodetskem biroju RTL pridobimo zemljiškokatastrske podatke, podatke o lastnikih parcel ter o njihovem stalnem prebivališču.

- Parcelacija in nestrinjanje mejašev

Če se mejaši z mejo ne strinjajo ali se postopka ureditve meje ne udeležijo, potem se parcelacija opravi pred ureditvijo meje v sodnem postopku.

- Projekti za gradnjo so pripravljeni pred ureditvijo meje

Meje večine parcel v Sloveniji precej odstopajo, ponekod v hribovitih predelih tudi do 60 metrov. Projektanti se velikokrat ne zavedajo slabo evidentiranih meja in potem projektirajo stavbo preblizu meje ali na sosednji parceli – to pomeni, da geodeti na parceli ne moremo zakoličiti stavbe.

Pravilno izpeljana postopka ureditve meje in parcelacija nam lahko prihranita veliko denarja, časa in živcev. V Geodetskem biroju RTL pred postopkom zahtevamo pridobitev podatkov o lastnikih in mejaših ter svojim strankam obrazložimo možne zaplete, ki jih lahko prinese parcelacija, seveda pa jih poskušamo preprečiti že med samim postopkom.

Poznate razliko med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom?

Oba izraza, tako zemljiška knjiga, kot zemljiški kataster predstavljata evidenco nepremičnin, le da je zemljiški kataster stvarna evidenca, zemljiška knjiga pa pravna evidenca nepremičnin.

Zemljiški kataster

V zemljiški kataster, ki ga vodi Geodetska uprava RS, se vpisujejo podatki o legi, obliki, površini, vrsti rabe, katastrskem razredu, katastrskem dohodku, rodovitnosti in proizvodni sposobnosti zemljišča in podatki o lastnikih zemljišč.

Zemljiški kataster je torej evidenca, iz katere izvemo, kako veliko je določeno zemljišče, zakaj se to zemljišče uporablja (njiva, sadovnjak, gozd, stavbišče, dvorišče, …) in kje leži. Izpisek iz zemljiškega katastra oz. mapna kopija vsebuje tloris določenega zemljišča z okoliškimi zemljišči, parcelno številko, velikost in vrsto rabe zemljišča. Mapno kopijo prejmemo na Geodetski upravi RS.

Zemljiška knjiga

Zemljiško knjiga pa je javna knjiga kamor se zapisujejo lastninska pravica, zastavna pravica, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, zakupna pravica, če doba zakupa ni krajša od enega leta, predkupna in odkupna pravica ter prepoved odsvojitve in obremenitve. Zemljiška knjiga, katere vsebina je javno dostopna vsem, je temelj za pravni promet z nepremičninami, vodi pa jo okrožno sodišče na območju katerega leži nepremičnina. Če želite o neki nepremičnini izpisek iz zemljiške knjige, potrebujete katastrsko občino in parcelno številko, ki ju izveste v zemljiškem katastru.

Zdaj torej veste, kaj pomeni zemljiški kataster oziroma zemljiška knjiga.